Pipa Lotrič

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                     964

Datacija  Sedemdeseta leta 20. stol.
Avtor in naslov Alojz Lotrič, Gorjuše
Delavnica, poreklo Slovenija, Jugoslavija
Mere v cm

 

 

 

26 x 7 x 3,5  cm
Opis snovi Lesna korenina

Biserna matica

Roževina divje živali

Nedragocena kovina zlate barve

Ohranjenost, stanje Zelo dobra, kljub temu, da je bila v rabi in ne le okrasni predmet
Tehnika izdelave Vse ročno in vse ista oseba: Ročne tehnike oblikovanja lesa, intarziranja, vrtanja, glajenja, oblikovanja kovine , graviranja in sestavljanje
Znak X LA X
Slog, stil Gorjuške pipe
Literatura, vir Janez Bogataj: MOJSTROVINE SLOVENIJE, Mednarodna razstava, Katalog razstavljenih del, izdaja l.2000, str. 20 in 21

Obisk in razgovor z g. Alojzom Lotričem dne 8.5.2011 na Gorjušah

Opombe, zgodovina G. Lotrič po gorenjsko (česar ne znamo obnoviti) o svojem delu pove: ” Pipe sem kot pomoč očetu Viktorju pričel izdelovati pri dvajsetih letih. Od takrat sem pozimi le rezbar, pa še malo kmetije sem imel. Sedaj imam 76 let in pip sem izdelal na tisoče. Naše  pipe so bile večinoma iz hruškovega lesa in imele znotraj pločevinasto čašico in luknjast pokrovček. Ustnik je bil narejen iz smrekove veje in prevrtan,  biserna matica, uvožena iz Italije,  pa rezana na male ploščice in brušena  že na Gorjušah. Pipe so se med seboj  razlikovale ne le po obliki in velikosti, ampak tudi po pripadnosti. Najbolj razširjene so bile čebelarske, z motivom čebele, in lovske z motivom jelena. Moja najbolj priljubljena in prodajno uspešna pa je pipa Jurček  iz začetka osemdesetih s srebrnim robom in pokrovom na čašici. Med vsemi pipami je ta najmanjša. ” Likal”, kot se temu reče, sem jih  z merjaščevim čekanom. Delal pa sem v manjšem obsegu tudi broške za naročnike po Gorenjski. Zadnjih pet let pa nisem izdelal ničesar več, ne zmorem in ne znam več. “