EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 964
| Datacija | Sedemdeseta leta 20. stol. |
|---|---|
| Avtor in naslov | Alojz Lotrič, Gorjuše |
| Delavnica, poreklo | Slovenija, Jugoslavija |
| Mere v cm
| 26 x 7 x 3,5 cm |
| Opis snovi | Lesna korenina Biserna matica Roževina divje živali Nedragocena kovina zlate barve |
| Ohranjenost, stanje | Zelo dobra, kljub temu, da je bila v rabi in ne le okrasni predmet |
| Tehnika izdelave | Vse ročno in vse ista oseba: Ročne tehnike oblikovanja lesa, intarziranja, vrtanja, glajenja, oblikovanja kovine , graviranja in sestavljanje |
| Znak | X LA X |
| Slog, stil | Gorjuške pipe |
| Literatura, vir | Janez Bogataj: MOJSTROVINE SLOVENIJE, Mednarodna razstava, Katalog razstavljenih del, izdaja l.2000, str. 20 in 21 Obisk in razgovor z g. Alojzom Lotričem dne 8.5.2011 na Gorjušah |
| Opombe, zgodovina | G. Lotrič po gorenjsko (česar ne znamo obnoviti) o svojem delu pove: ” Pipe sem kot pomoč očetu Viktorju pričel izdelovati pri dvajsetih letih. Od takrat sem pozimi le rezbar, pa še malo kmetije sem imel. Sedaj imam 76 let in pip sem izdelal na tisoče. Naše pipe so bile večinoma iz hruškovega lesa in imele znotraj pločevinasto čašico in luknjast pokrovček. Ustnik je bil narejen iz smrekove veje in prevrtan, biserna matica, uvožena iz Italije, pa rezana na male ploščice in brušena že na Gorjušah. Pipe so se med seboj razlikovale ne le po obliki in velikosti, ampak tudi po pripadnosti. Najbolj razširjene so bile čebelarske, z motivom čebele, in lovske z motivom jelena. Moja najbolj priljubljena in prodajno uspešna pa je pipa Jurček iz začetka osemdesetih s srebrnim robom in pokrovom na čašici. Med vsemi pipami je ta najmanjša. ” Likal”, kot se temu reče, sem jih z merjaščevim čekanom. Delal pa sem v manjšem obsegu tudi broške za naročnike po Gorenjski. Zadnjih pet let pa nisem izdelal ničesar več, ne zmorem in ne znam več. “ |
