EVIDENČNI LIST fotografije št. : 150
Datacija | |
---|---|
Ime in naslov | |
Foto delavnica | |
Izvor fotografije | Gradivo aukcijske hiše Bonham’s, London – nakit 1. polovice 20. stoletja – Art Deco |
Original hrani | Aukcijska hiša |
Opombe
Vir: Mira Mihelič: URE MOJIH DNI Mladinska knjiga l. 2000, str. 13, 16, 18 do 20
| Fotografija je simbolična in zgolj podlaga za žalostno osebno zgodbo pisateljice Mire Mihelič, roj. Kramer. Njena mati je bila Zagrebčanka, izšolana operna pevka, primadona zagrebške opere. Bila je priljubljena in izredno elegantno oblečena, lastnica dragocenega nakita, ki ga je od moža milijonarja, Slovenca, dobivala ob vsaki praznični priložnosti. Imela pa je tudi skrinjo gledališkega nakita, ki sta ga hčerki občudovali še bolj kot pristnega. Po smrti hčerke Ivice je mati zapustila moža in družino. Ostala je v Zagrebu, Miro pa je sodišče zaupalo očetu. Mamo iz tistega časa Mira opiše kot “ljubko, prekrasno žvrgoleče, lahkomiselno bitje. Toda nobeno sodišče nebi moglo prepovedati materi, da ne sme vsaj 1x na leto videti otroka, v mojem primeru pa se je zgodilo, da se nisva videli z materjo skoraj 20 let, čeprav naju ni ločila velika zemljepisna razdalja.” … “V teh dolgih letih so pretekle reke solza.” Po razvezi namreč se je ločena žena vrnila po svoj nakit, ki ji ga je mož podaril in nato pobral, ko je odšla od njega. Njena razveza je bila velik škandal in ne ona, ne njen novi partner nista več mogla nastopati v zagrebški operi. Mati je potrebovala denar in briljante je bilo mogoče vnovčiti. “In tedaj sta za skrinjico tistih bleščečih kamnov z mojim očetom sklenila nenavadno kupčijo. On ji je izročil nakit, ona pa se je obvezala, da se mi ne bo približala, če ji on tega ne bo izrecno dovolil. Njegovo sovraštvo do bivše žene se je obrnilo tudi proti njeni družini, njenim staršem. Kaznoval jih je tako, da je iz njihove bližine odstranil otroka, ki so ga imeli srčno radi. Poslal me je k svojim v Ljubljano in nato v Trbovlje, daleč stran od vseh, ki sem jih poznala in imela rada”. |