Nakit s hroščkoma

Kategoriji: ,

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :

DatacijaOk. l. 1930
Avtor in naslov
Delavnica, porekloverjetno Hrvaška
Mere v mm
Opis snoviZlato

Posušena naravna hrošča iz družine lepencev ( verjetno zeleni glavotaj – Cryptocephalus sericeus )

OhranjenostOdlična
Tehnika izdelaveRočno oblikovanje zlata in vstavljanje hroščev s krapnami
ZnakNima
Slog, stilKombinacija klasičnih uhanov in ideje hrošča iz egipčanskih izkopanin, zelo popularne po letu 1900
LiteraturaJudith  Miller: COSTUME JEWELLERY, str.39

Gerhard Scherer: Sprehodi v naravo, HROŠČI, str. 61

Opombe, zgodovinaOkrog leta 1900 se je po  Evropi razmahnilo poudarjeno zanimanje za naravo,  za  rastlinje in insekte, zlasti eksotične, nenavadne in barvite. Bleščeči hrošči prelivajočih se barv so  očarali do te mere, da so jih začeli vgrajevati v nakit.                       V dodatno škodo tem živalcam so bile še egipčanske izkopanine in lik skarabejev na in okrog mumij, ki je takoj postal popularen tudi v Evropi. Le da so bili stari Egipčani  , za razliko od nas, do skarabejev prizanesljivejši  in so jih le upodabljali. Skarabej kot lik se je v Egiptu pojavil že 1800 let pred n-š. kot del prstana. Predstavlja posmrtno vstajenje, preporod. Skladno s Knjigo mrtvih naj bi bil zelene barve in naj bi ga pokojnim položili na srce. Razen za pogrebno rabo je  vse do danes razširjen tudi za posvetno rabo kot okras, pečatnik in podobno.

Verovanje, da zelen hrošč prinaša srečo, je živo tudi pri nas. Med drugim je znana otroška pesmica: Zlata mimica, zleti v nebo in mi prinesi zlato kolo.

Kljub svoji nenavadnosti in vprašljivosti nakit s pravimi hrošči tudi pri nas ni bil izjema in se v družinskih zbirkah še najde. Uporabljeni pa so bili evropski, lokalni hrošči.

Uhane nam je za predstavitev v muzeju posodila ga. Marijana Brumen-Nedovič. V njeni družini prehajajo iz roda v rod, sedaj jih nosi že tretja generacija.