EVIDENČNI LIST NAKITA št. :
| Datacija | Kmalu po 2. svetovni vojni |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | verjetno Virovitica |
| Mere v mm | 24 x 16 x 10 17 mm |
| Opis snovi | 14 karatno zlato Posušen naravni hrošč iz družine lepencev ( verjetno zeleni glavotaj – Cryptocephalus sericeus ) |
| Ohranjenost, stanje | Odlična |
| Tehnika izdelave | Ročno zlatarsko oblikovanje, ročno vstavljanje hrošča z okrasnimi zavihki, ki delujejo kot krapne |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Kombinacija klasičnega dekorja in ideje hrošča iz egipčanskih izkopanin, zelo popularne po letu 1900 |
| Literatura | Judith Miller: COSTUME JEWELLERY, str.39 Gerhard Scherer: Sprehodi v naravo, HROŠČI, str. 61 |
| Opombe, zgodovina | Uhani potujejo po družini Vencajz – Sopianac iz roda v rod in iz Ljubljane v Zagreb in spet nazaj. Nazaj v Ljubljano so prišli kot darilo nečakinji l. 1967 za študijske uspehe. Zaradi svoje nenavadnosti so bolj malo v rabi. Hrošči so spodaj vijolične prelivajoče barve, dobro vidni so obrisi telesa in celo nogice. Ti barviti in svetleči hrošči iz družine lepencev so povsod po Evropi zelo pogosti, otroci smo jim rekli “zlate minice” ali “zlate mimice”. Nekdanji otroci jih kar težko gledamo vkleščene v nakit. Po svetu, zlati v južni Ameriki, je uporaba bleščečih kril hroščev za nize ogrlic in dolgih ovratnic bila nekdaj zelo razširjena. Po letu 1900 pa se je poudarjeno zanimanje za naravo, rastlinje in insekte razmahnilo tudi po Evropi in bleščeči hrošči prelivajočih se barv so očarali do te mere, da so jih začeli vgrajevati v nakit. V dodatno škodo tem živalcam so bile še egipčanske izkopanine in lik skarabejev na in okrog mumij, ki je takoj postal popularen tudi v Evropi. Le da so bili stari Egipčani , za razliko od nas, do skarabejev prizanesljivi in so jih uporabljali le kot motiv in jih izdelovali iz kamna ali mavca. Za primerjavo dodajamo tudi broško z vgrajenim enakim hroščem. |
