Nakit iz Lhase

Kategoriji: ,

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :

Datacija morda  19.  stoletje ali celo prej
Avtor in naslov
Delavnica, porekloTibet, Lhasa
Mere v cm13,2   x   8,5  x   6   cm
Opis snoviUsnje

Nedragocena kovina rumene in srebrne barve

Naravni kamen turkiz

OhranjenostOdlična. Verižica manjka, ob nakupu je bila dodana zelo kratka, razpadla, le za okrog zapestja
Tehnika izdelaveRočno tolčenje in graviranje kovine, ročno šivanje usnja, barvanje usnja, prepariranje z jakovim maslom, pritrditev turkiza
ZnakNima
Slog, stilTipični tibetanski  etno nakit
Literatura, virEvald Flisar: ČAROVNIKOV VAJENEC, Tretja izdaja, Pomurska založba 1990, str. 58, 59, 128
Opombe, zgodovinaTudi ta torbica ima za uporabo v Ljubljani in na morju dodano dolgo verižico za nošenje torbice preko ramena. Vonja po jakovem maslu, s katerim je prepojena, se je iznebila šele sedaj, po več kot dvajsetih Letih. V Lhasi in pomembnih mestih v Tibetu vse vonja in vse drsi od jakovega masla, ki ga revni verniki kot edino, kar imajo, darujejo svojim bogovom in svetiščem, ter kurijo z njim večni ogenj.

Tibet je za nas s svojimi ljudmi, običaji in verovanji izredno zanimiv. Ob obisku leta 1997 je Potala še bila najpomembnejša palača v mestu, Dalajlamov namestnik je še bival v njej, kasnejši Kitajski posegi v okolico palače z namenom razvrednotiti jo, pa še niso bili vidni. Vidna pa je bila revščina, v kateri domačini živijo, saj so za preživetje prodajali svoje dragocenosti, nakit in okrasje iz minulih boljših časov, vse zelo podobno naši torbici, vse bogato okrašeno s turkizi in rdečimi koralami. Slaba vest ob nakupu takega predmeta ni imela smisla, ko si videl veliko potrebo, že kar nujo po prodaji.

Torbica je last B. B. G., roj. 1946, iz Ljubljane.

Za oris teh lepih ljudi iz “strehe sveta” in njihovega okrasja,  pa podajamo še opažanja Evalda Flisarja, tudi iz zadnje četrtine 20. stol.:  Ženske so nosile modro srebrne plašče in s turkizi obložena pokrivala, značilna za Ladak in Zanskar. Pokrivala so po sredini imela širok rdeč trak, ki je pokrival teme in padal čez tilnik vse do pasu in bil pošit s turkiznimi kamni, večji spredaj, manjši zadaj, najmanjši na hrbtu. Koliko so bila vredna ta bogato obložena pokrivala? Koliko so bili vredni srebrni uhani pa težke ogrlice na katerih so visele zlate in srebrne škatljice s svetimi podobicami in posvečenimi molitvami? Od kod to bogastvo sredi nerodovitnih gora? Prvič me je presunilo, kako malo vem o teh ljudeh in njihovem svetu, kako malo razumem. Poševne oči so me izpod turkizne bleščave gledale radovedno, ponosno in celo, se mi je zdelo, spogledljivo!

Izvemo tudi, da turkizno okrasje tu ni izključno žensko. Prijazni vaščani so namreč pisatelju ob slovesu podarili čebriček jakovega masla, bakreno čutaro z ječmenovim žganjem in s turkizi okrašen usnjen pas !