EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 667
| Datacija | l. 1887 |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Deutschland, firma Victor |
| Mere v cm | 4,5 x 4,5 x 1,4 |
| Opis snovi | Srebro čistine 800/1000 Emajl Pozlačeni kazalci |
| Ohranjenost, stanje | Odlična, ura še vedno teče |
| Tehnika izdelave | Kombinirane tehnike za kovino Emajliranje in oštevilčenje Graviranje |
| Znak | VICTOR F V 0.800 GALJNNE 1877 33 Uradni žig Nemčije za srebrne izdelke s čistino 800/1000, veljaven po letu 1888 |
| Slog, stil | Secesija |
| Literatura | Jakob Aleševec; KAKO SEM SE JAZ LIKAL, Povest slovenskega trpina, III del, izdaja 1910, str. 90 Fran Govekar: SVITANJE, str. 263, 264 Za žig: Jan Divis: SILBERSTEMPEL AUS ALLER WELT, Str. 186, štev. 1495 |
| Opombe, zgodovina | Fotografije iz časa preloma stoletij nam pripovedujejo, da so bile, skupaj z verižicami, ure pomemben dodatek pražnji obleki in velika želja moškega sveta. Suknjiči so bili dosledno odpeti, da se je verižica videla, ura v žepu pa slutila. Hudomušneži za tisti čas pripovedujejo, da mnogi ure zares niso imeli, le verižico za vtis , za kaj več pa ni bilo denarja. Nekaj nam o žepni uri v času ok. 1865 lahko pove prvi slovenski humoristični pisatelj Jakob Aleševec, imenovan po svojem časopisu tudi Brencelj, ki si je svojo prvo uro kupil s honorarjem od “Laibacherce”, ljubljanskega časopisa v nemščini: “Veš li, dragi bralec, kaj je človek z uro? Postavi ga kamorkoli – da je le količkaj svetlo, pa ve, koliko je ura. Želel sem si že ure kakor ranjenec vode in ko sem dobil za neko povest 35 gld. , sem si jo brž kupil.” Za čas prve francoske zasedbe Ljubljane pa nam je Fran Govekar opisal Ljubljančana, “koketnega veseljaka” dr. Repiča, ki se je v tistem času nosil po najnovejši modi in slikoviti noši: “Na težki, rožljajoči verigi za uro so mu bingljali in zvončkljali veliki berloki, v desnici je nosil debelo spiralno zavito palico, v levici pa je vihtel lornjeto, čeprav je imel izvrstne oči.” |
