Moška žepna ura doma

Kategoriji: ,

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                     1131

DatacijaDruga polovica 19. stoletja
Avtor in naslov ? ,   Avstroogrska, Dolenjska
Delavnica, porekloOkolica Ivančne gorice
Mere v cm22,5  x  18  x  6,5
Opis snoviLes, delno pozlačen

Kovinska žica

Ohranjenost, stanjeDobra. Pozlata na oblačilu se le še sluti
Tehnika izdelaveRočno rezbarjenje

Sestavljanje treh kosov v celoto

Barvanje lesa

Zlatenje oblačila

ZnakNima
Slog, stilKmečki stil
LiteraturaGRADOVI MINEVAJO, FABRIKE NASTAJAJO: Industrijsko oblikovanje v 19. stol. na Slovenskem, Nar. muzej, Lj. 1991, str. 15, 85, 86 , 93
Opombe, zgodovinaŽepna ura, skupaj z verižico in morda še okraski na njej, je bila večini našega moškega prebivalstva v 19. stoletju bolj prestiž, kot pa resnična potreba.  Na sebi so jo nosili ob nedeljah in cerkvenih praznikih, redkih svečanih priložnostih in pri fotografu. Sicer pa je bila kot osebna in družinska dragocenost varno spravljena doma.

Žepna ura, kateri je bilo namenjeno  to redko stojalo se ni ohranila, bolj pomembno pa je, da se je ohranilo  stojalo, delo vaškega rezbarja in prikaz podeželske ustvarjalnosti na naših tleh.  Še posebej zanimiv se zdi motiv turškega paše v značilnem oblačilu in s turbanom na glavi, kar nas nehote spomni na pogost moški nakit tistega časa in prostora, na Morčka v ušesu.

Mala hišna stojala za žepne ure, visoka dobrih 16 cm, so v istem času pri nas izdelovale tudi  železarne v Dvoru pri Žužemberku , poleg njih pa tudi cizelirane in črno lakirane glaviče za sprehajalne palice, ter okrasne in uporabne predmete za dom ( na pr. kipca  – stojali za obešanje nakita s podobo Neapeljčanke in Podganarja ). Za svoje izdelke, ki jih odlikujejo čistost, lepota in dopadljive oblike, je železarna leta 1841 prejela v Gradzu zlato medaljo.