EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 668
| Datacija | Ok. l. 1900 |
|---|---|
| Avtor in naslov | S F K A |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v mm | 49 x 67 x 10 |
| Opis snovi | Posrebrena nedragocena kovina |
| Ohranjenost, stanje | Zelo slaba. Navijalni gumb je odlomljen, manjkajo kazalci ter steklo |
| Tehnika izdelave | Kombinirane tehnike za kovino Graviranje in cizeliranje |
| Znak | S F K A Črke postavljene v kvadrat, med njimi pa je pokončna puščica ( na urnem mehanizmu ) Na reliefnem pokrovu ure je vgravirano ime IZUMIKO |
| Slog, stil | Secesija |
| Literatura | Časopis SLOVENEC, 7. 0ktober 1879 Ilka Vaštetova: ROMAN O PREŠERNU, str. 86 Ivan Mrak: MOJ OČE |
| Opombe, zgodovina | Naša žepna ura je bila kupljena v Ljubljani v starinarnici le zaradi lepega pokrova. Njena zgodba ni znana. Srečamo pa opise srebrnih in zlatih žepnih ur na naših tleh v literaturi, pesmih , poročilih iz mnogih slovenskih pokrajin ter časopisnih oglasih v Slovencu in Slovenskem narodu že od sredine 19. stol. dalje. Zlate žepne ure v tem muzeju nimamo. Tudi sicer so bile zelo redke, in med njimi tudi take, ki so bile “zlate” le po izgledu. Oglas v časopisu Slovenec na primer bralcem v sklopu “Največje razprodaje stvarij s svetovne razstave” ponuja “Žepne ure iz umetnega zlata z zastonj pridodano verižico od pravega double-zlata, ključicem in etui-jem.” Izpričano pa sta zlato uro med drugimi imela France Prešeren in oče Ivana Mraka. Prešerna je za leto 1833 Vaštetova opisala: “Prešeren si je pripel iglo v kravato in vtaknil v žep svojo lepo zlato uro, dar moravskega grofa, kateremu je nekoč inštruiral sina.” To isto uro srečamo tudi ob opisih njegovih zadnjih dni življenja in pisanja oporoke, s katero je zlato žepno uro zapustil sinu, stensko pa hčerki. Pisatelj Ivan Mrak pa je svojega očeta opisal: “imel je zlato verižico za uro, zlato uro (veliko, bahato), na manšetah pa diamantne gumbe. Bil je ljubezniv, vendar samozavesten.” |
