EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 344
| Datacija | L. 1887 |
|---|---|
| Avtor in naslov | Kiev |
| Delavnica, poreklo | Carska Rusija |
| Mere v cm
| 7,7 x 6 x 2 |
| Opis materiala | Srebro čistine 875/1000 za trenutne potrebe dodan elastični trak |
| Ohranjenost, stanje | Zelo dobra. |
| Tehnika izdelave | Vse ročno zlatarsko delo Tula (Niello ) tehnika temnenja in zapolnjevanja okrasov na površini Graviranje |
| Znak | Izdelek ima 8 žigov carske Rusije, med njimi žig Urada za meroslovje A.B iz leta 1892, žig izdelovalca, kontrolni žig za čistino srebra 875/1000, ter žig, veljaven za Kiev do 1887 |
| Slog, stil | Moška pasna spona v tula stilu. Rusi temu srebru rečejo “črno srebro”. |
| Literatura | Jeanenne Bell: OLD JEWELRY, 7. izdaja, str. 196, 199, 439 Jack Ogden: JEWELLERY, l.2006, str. 136 |
| Opombe, zgodovina | Ta tehnika okraševanja in oblikovanja srebra ima ime po mestu Tula v Rusiji. Se pa ime vse bolj izgublja, celo v Rusiji. Oni za take srebrne izdelke sedaj uporabljajo kar ime “črno srebro”, nakitna literatura pa predvsem italijansko ime ” niello”. Nekateri ga celo uvrščajo med tehnike emajliranja, čeprav tu ne gre za zapolnjevanje okrasnih vdolbin s steklom, ampak ponovno s srebrom, ki pa je z mešanjem in dodajanjem drugih kovin modro-črn. Slovenski restavratorji temu črnemu segmentu v svojem jeziku pravijo “žveplena jetra”. Ni pa tula tehnika izum sodobnega časa, poznali so jo že v bronasti dobi. Ruska pasna spona je bila pred veliko leti kupljena v starinarnici Ritter v Ljubljani kot božično darilo. Navdušenje nad njenim izgledom, je kmalu pripeljalo do ideje za današnjo rabo. S preprostim dodatkom elastičnega traku, se je spremenila v dekorativno žensko zapestnico. |
