Molek Kati

Kategorija:

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                  1308

DatacijaZačetek 20. stoletja   ?
Avtor in naslov
Delavnica, porekloItalija
Mere v cmMolek:  90  x  0,6  x  0,6     cm

Križ:  3,3  1,9  x  0,5   cm

Opis snoviLesene kroglice

Posrebrena nedragocena kovina srebrne barve – križ

Pozlačena nedragocena kovina – v trikot vpeta svetinjica

Ohranjenost, stanjeDobra. Pozlata in srebrov nanos sta stanjšana. Povezovalni členi dajejo vtis, da so mestoma nadomeščeni
Tehnika izdelaveKombinirane tehnike za les in kovino
ZnakItaly   (na povezovalni svetinjici)
Slog, stilVerski pripomoček. Ocena glede na dekoracijo križa: secesija
LiteraturaDarko Knez: SVETINJICE IZ ZBIRKE NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE, l. 2001, str. 239, št. 420

Jože Hudales in Ivo Stropnik: MLINŠKOVO BERILO  Izbrani etnološki in slovstveni zapiski,  Velenje 1991, str. 37, 38

Opombe, zgodovinaRožni venec, v družini so mu rekli “molek”, sosedje po slovenski Istri pa “kronca”,  je bil do zadnjega spremljevalec Katarine Sušelj, roj. 1883, nazadnje živeče v Postojni in Ljubljani. Ker je večino svojega življenja preživela na slovenskem, vendar od Italijanov okupiranem ozemlju, ne čudi, da molek izvira iz Italije. Povezovalna svetinjica na njem je Svetinjica srca Jezusovega in Marije Karmelske (Škapulirske).

 

Nekaj več o moč i rožnega venca izvemo iz zapisov Frana Mlinška, ko opisuje verovanja v nadnaravne sile v Šaleški dolini: ” Rožni venec ima posebno moč, odpustkov pa je deležen le tisti lastnik, za katerega je bil blagoslovljen. Če moli kdo na tuj rožni venec, ne moli za sebe, ampak za lastnika tega rožnega venca. –  Nekoč je neka žena pobrala rožni venec, ki ga je grobar izkopal z nekega groba, ko je kopal jamo. Ko je zvečer molila nanj, je prišlo nekaj v sobo in milo prosilo za rožni venec. Prestrašena žena odnese hitro rožni venec nazaj na pokopališče ter ga položi na mesto, kjer ga je pobrala.”