EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1308
| Datacija | Začetek 20. stoletja ? |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Italija |
| Mere v cm | Molek: 90 x 0,6 x 0,6 cm Križ: 3,3 1,9 x 0,5 cm |
| Opis snovi | Lesene kroglice Posrebrena nedragocena kovina srebrne barve – križ Pozlačena nedragocena kovina – v trikot vpeta svetinjica |
| Ohranjenost, stanje | Dobra. Pozlata in srebrov nanos sta stanjšana. Povezovalni členi dajejo vtis, da so mestoma nadomeščeni |
| Tehnika izdelave | Kombinirane tehnike za les in kovino |
| Znak | Italy (na povezovalni svetinjici) |
| Slog, stil | Verski pripomoček. Ocena glede na dekoracijo križa: secesija |
| Literatura | Darko Knez: SVETINJICE IZ ZBIRKE NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE, l. 2001, str. 239, št. 420 Jože Hudales in Ivo Stropnik: MLINŠKOVO BERILO Izbrani etnološki in slovstveni zapiski, Velenje 1991, str. 37, 38 |
| Opombe, zgodovina | Rožni venec, v družini so mu rekli “molek”, sosedje po slovenski Istri pa “kronca”, je bil do zadnjega spremljevalec Katarine Sušelj, roj. 1883, nazadnje živeče v Postojni in Ljubljani. Ker je večino svojega življenja preživela na slovenskem, vendar od Italijanov okupiranem ozemlju, ne čudi, da molek izvira iz Italije. Povezovalna svetinjica na njem je Svetinjica srca Jezusovega in Marije Karmelske (Škapulirske).
Nekaj več o moč i rožnega venca izvemo iz zapisov Frana Mlinška, ko opisuje verovanja v nadnaravne sile v Šaleški dolini: ” Rožni venec ima posebno moč, odpustkov pa je deležen le tisti lastnik, za katerega je bil blagoslovljen. Če moli kdo na tuj rožni venec, ne moli za sebe, ampak za lastnika tega rožnega venca. – Nekoč je neka žena pobrala rožni venec, ki ga je grobar izkopal z nekega groba, ko je kopal jamo. Ko je zvečer molila nanj, je prišlo nekaj v sobo in milo prosilo za rožni venec. Prestrašena žena odnese hitro rožni venec nazaj na pokopališče ter ga položi na mesto, kjer ga je pobrala.” |
