EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 715
| Datacija | Ok. 1935 |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v mm | 55 x 26 x 8 mm |
| Opis snovi | Plastika Barva Nedragocena kovina rumene barve |
| Ohranjenost, stanje | Odlična |
| Tehnika izdelave | Vlivanje plastike v kalup Ročno barvanje |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Art Deco – doba pospešenega zanimanja za šport in za Olimpijske igre |
| Literatura | Damjan Ovsec: ORIS DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA V LJUBLJANI OD ZAČETKA DVAJSETEGA STOLETJA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE, l. 1979, str. 125, 126 |
| Opombe, zgodovina | Vzporedno z vse večjo množičnostjo v zimskih športih, se je razmahnila tudi športna moda in oblačila zanje, ter hkrati tudi okrasje. V Ljubljani je bilo priljubljeno naravno drsališče v Tivoliju na bajerju, kjer je bilo možno dobiti tudi topel čaj in kasneje še velik medenjak za zraven. Pred 2. svetovno vojno je bila naša broška obvezna oprava gospe Olge T. pri drsanju na tem bajerju. Našli smo tudi opis drsanja pred prvo vojno. ” Za drsanje na tivolskem ribniku je bilo potrebno plačati vstopnino, na voljo pa je bila garderoba. Otroci so za Miklavža morda dobili sezonsko karto, ki je stala 6 kron in veliko so morali drsati, da se je splačalo. Starejši so drsali enako oblečeni kot so bili na cesti: Ženske s klobuki in v oblekah do tal, moški podobno. Pri Kernu v Trnovem pa si je za drsanje bilo mogoče izposoditi drsalke in stol. Drsalni novinci so se držali za posebne drsalne stole, ki so jih porivali pred seboj. Na teh stolih so po ledu vozili tudi otroke in dame, ki niso bile vešče drsanja ali pa, da so prijetno kramljale s svojim vozačem. “ |





