L 1914

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                     513

Datacija l. 1918
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo Avstroogrska
Mere v mm 21 x 8 x 3
Opis snovi aluminij

baker

bakelit ?

Ohranjenost, stanje Zelo dobra
Tehnika izdelave Ročno oblikovanje, vstavljanje in graviranje
Znak 1914      1918
Slog, stil Vojaški nakit 1. svetovne vojne
Literatura Ivan Matičič, serija knjig o 1. svetovni vojni

Marija Rutar: TOLMINSKA JE PESEM, Tolmin 2000, str. 233

J. V. Valvazor: Slava Vojvodine Kranjske, Ljubljana,1689

Opombe, zgodovina Vojak, lastnik tega prstana,  je bil doma nekje izpod Porezna in upamo, da se je vrnil domov, ničesar pa ne vemo o njegovih telesnih in duševnih ranah, ki so jih polne knjige slovenskih avtorjev iz časa 1. svetovne vojne.        Iz njih med drugim izvemo tudi zgodbo družine Janeza Rutarja, roj. 1876 iz Zaloga pri Tolminu. Po poklicu je bil kolar.  Vpoklican je bil v prvo svetovno vojno, njegova družina pa primorana v begunstvo.    ” Težka leta begunstva smo doživljali v Nomenju, na Primorskem, V Višnji gori, najprej mati in sedem otrok, nato mati in osem otrok. Oče tik ob fronti, v Nabrežini, v Pologu za Mrzlim vrhom in pozneje ob reki Piavi. Skrbela ga je družina. Ko ga niso priklepale vojaške obveznosti, je z natančno potrpežljivostjo brusil, pilil in gladil aluminijaste prstane, vrezoval vanje letnice nesrečne vojne, začetnice imen, vdeloval bakrena srčeca, čisto male cvetke. Vojaki so jih radi kupovali ženam in nevestam, on pa je skromen denar pošiljal materi, da je v tisti hudi dobi lakote preživela osem otrok. Po vojni se je oče srečno vrnil, cela družina pa se je na svoj dom, prazen in razbit, lahko vrnila šele l.1919.”

Zanimiv opis naših prednikov na temo vojskovanja, vendar za ene druge čase, nam je podal Valvazor:                                                                Kranjcem je pripisal  “veselje do vojaškega življenja, do prostovoljnega vstopanja v različne vojske, kjer se radi pustijo vzdrževati kot vojaki. Zatorej bomo v vseh regimentih našli Kranjce in po pravici jim je treba priznati. da postanejo najboljši in najbolj vztrajni vojaki.”