EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 586
| Datacija | Ok. 1910 |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v cm | Ogrlica: 40 x 0,6 x 0,2 Uhani: 1,3 x 1 x 0,8 |
| Opis snovi | Steklo ( ogrlica ) Srebro in oniks ( uhani ) |
| Ohranjenost, stanje | Slaba. Ogrlica je brez zaponke, nekaj členov se je zdrobilo in odpadlo Igla na uhanih je zvita in popravljana |
| Tehnika izdelave | Tehnika vlivanja stekla v kalup, ročno sekanje na segmente in nizanje Uhani: ročne zlatarske tehnike |
| Znak | 2 neprepoznana žiga na uhanu |
| Slog, stil | Žalni nakit |
| Literatura | Marta Košuta: Predavanje in razstava v SEM ŽENSKI SVET št 7, letnik V. 1927 |
| Opombe, zgodovina | V začetku 20. stoletja je bila navada nošenja črne žalne obleke in žalnega nakita pri nas že povsem uveljavljena, najbolj pa v mestih. Nakit je moral biti skromen, brez leska , sledil je materialom in obliki členov na rožnih vencih. Tudi tokratna ogrlica posnema peške rožičev ali podobnih stročnic iz toplih krajev. Zanimivo je, da je Marija Terezija predpisala zaradi varčevanja nositi žalno črnino le 3 mesece. Upor ljudi proti temu predpisu se kaže v črnih predpasnikih, ki so jih zato ženske začele pospešeno nositi. Časopisni nasveti iz leta 1927 : Vdovec naj nosi črn trak na klobuku in okrog roke. Gumbi na prsih in rokavih so črni, vsaka zlatnina je prepovedana. Vdova lahko zadnji mesec žalovanja nosi nakit iz gagata ( fosiliziran les, trd, premogu podoben material, imenovan tudi “jet” ). Prehod iz žalovanja se nadaljuje z nakitom iz biserovine in ametista. Na pogrebu imajo dame črno obleko, na klobuku dolg črn pajčolan in so brez nakita. Zlatnina prve žene, ki je umrla, se ne da drugi ženi. Če po njej ni otrok, se izroči zlatnina sorodnikom prve žene. |
