Koralde in uhani žalni

Kategorije: , ,

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                     586

Datacija  Ok. 1910
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo
Mere v cm Ogrlica:  40 x 0,6 x 0,2

Uhani:     1,3 x 1 x 0,8

Opis snovi Steklo ( ogrlica )

Srebro in oniks  ( uhani )

Ohranjenost, stanje Slaba. Ogrlica je brez  zaponke, nekaj členov se je zdrobilo in odpadlo

Igla na uhanih je zvita in popravljana

Tehnika izdelave Tehnika vlivanja stekla v kalup, ročno sekanje na segmente in nizanje

Uhani: ročne zlatarske tehnike

Znak 2 neprepoznana žiga na uhanu
Slog, stil Žalni nakit
Literatura Marta Košuta: Predavanje in razstava v SEM

ŽENSKI SVET št 7, letnik V. 1927

Opombe, zgodovina V začetku 20. stoletja je bila navada nošenja črne žalne obleke in žalnega nakita pri nas že povsem uveljavljena, najbolj pa  v mestih. Nakit je moral biti skromen, brez leska , sledil je materialom in obliki členov na rožnih vencih.   Tudi tokratna ogrlica posnema peške rožičev ali podobnih stročnic iz toplih krajev.

Zanimivo je, da je Marija Terezija predpisala zaradi varčevanja nositi žalno črnino le 3 mesece. Upor ljudi proti temu predpisu se kaže  v črnih predpasnikih, ki so jih zato ženske začele pospešeno nositi.

Časopisni nasveti iz leta 1927 :

Vdovec naj nosi črn trak na klobuku in okrog roke. Gumbi na prsih in rokavih so črni, vsaka zlatnina je prepovedana.                                                    Vdova lahko zadnji mesec žalovanja nosi nakit iz gagata ( fosiliziran les, trd, premogu podoben material, imenovan tudi “jet” ). Prehod iz žalovanja se nadaljuje z nakitom iz biserovine in ametista.                                                                                                                                                              Na pogrebu imajo dame črno obleko, na klobuku dolg črn pajčolan in so brez nakita.   Zlatnina prve žene, ki je umrla, se ne da drugi ženi. Če po njej ni otrok, se izroči zlatnina sorodnikom prve žene.