Iz las pletena verižica za uro

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                  365

DatacijaOkrog 1850 ali prej
Avtor in naslov
Delavnica, porekloAvstroogrska
Mere v cm

 

 

 

Dolžina verižice s pripenjalci :   37  cm             Debelina enega snopa las:   0,6 cm            Širina verižice:  1,6   cm

Obesek:  3,3  x  2,7  x  2,3   cm

Opis snoviPravi človeški lasje

Nizkokaratno zlato čistine 460/1000

Pozlačena nedragocena kovina rjave barve

Naravni ahat                                 

Ohranjenost, stanjeZelo dobra.
Tehnika izdelaveStiskanje in izrezovanje zlate pločevine, serijski izdelki

Zlatenje nezlatih površin

Ročno spletanje las v drobne oglate kitke, 3x 5 takih kitk pa v končno kito. Očitno profesionalen izdelek.

ZnakNima. Čistina zlata določena na podlagi uradnega certifikata,  ki ga je izdal Puncovni urad Praga
Slog, stilBidermajer
LiteraturaJeanenne Bell: OLD JEWELRY, 7. izdaja, str. 31, 32, 42, 43, 61, 62
Opombe, zgodovinaVerižica za moško žepno uro z obeskom v obliki pečatnika je bila l. 1999 kupljena v znani starinarnici Dorotheum v Pragi. Vedoč, da so taki izdelki obstajali tudi pri nas, smo jih iskali tukaj, vendar zaman. Nekateri viri navajajo, da se je koncem 19. stoletja razvil do nakita iz las (zapestnice, moške kratke verižice za uro, dolge verižice za ženske ure ter skupne za takratne izvedbe očal) odpor, ter da je večina končala v pečeh. Na naših tleh so žene in dekleta izpričano pletle iz lastnih las zlasti ljubezenska darila. V isti tehniki so izdelovale  tudi izdelke iz konjske žime. Časopisi tistega časa so v kotičkih, namenjenih ženskam, opisovali postopke namakanja, kuhanja, sušenja in spletanja človeških las, za lažje delo in večjo obstojnost. Zlatarji pa so odkupovali lase za profesionalno spletanje, ter delali in prodajali zaključke doma narejenim izdelkom.