EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 660
| Datacija | 1905 do 1910 | |
|---|---|---|
| Avtor in naslov |
| |
| Delavnica, poreklo | Avstroogrska, Gablonz (današnji Jablonec) | |
| Mere v mm | 36 x 36 x 9 mm | |
| Opis snovi | Nedragocena kovina rumene barve, delno pozlačena Nedragocena kovina srebrne barve | |
| Ohranjenost, stanje | Dobra. Pozlata je delno obrabljena, kovina srebrne barve na drobno rjavi | |
| Tehnika izdelave | Strojna preša Ročno tolčenje in vključevanje kovinskih “kamenčkov” | |
| Znak | Nima | |
| Slog, stil | Secesija | |
| Literatura | Franc Pajntler: GUMBI, pokrajinski muzej Celje, l. 2006 Ludmila Kybalova, Petr Novy, Šarka Siručkova: THE JABLONEC BUTTON, l. 2007, str. 167. 168, ter isti motiv v steklu , 2o let starejši na str. 123 Petr Novy: JABLONECKA BIŽUTERIE , str. 87, slika 93 | |
| Opombe, zgodovina | Morda bo koga zmotilo, da smo med nakit uvrstili delno tudi gumbe. Toda ti so v zadnjih 10 000 letih bili večino časa zgolj okrasni predmeti, ki niso “znali” zapenjati oblačil. Presenetijo na primer 4 000 in več let stare ostaline koliščarjev na naših tleh, med katerimi je veliko okroglih ploščic s po dvema luknjicama, ki pa so bile le našitki, okraski. Iznajdba gumbnih luknjic in gumba v današnjem pomenu, sodi šele v 13. stoletje našega štetja. V žensko modo pridejo gumbi šele sredi 19. stoletja, sprva kot sponke, vse pogosteje pa kot nakit. Ob koncu stoletja pa so ženske nosile ogrinjala in plašče z velikimi okrašenimi gumbi različnih materialov. Naš gumb bi lahko bil za tak namen. |
pa bo v Art Deco
