EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1316
Datacija | 20. stoletje |
---|---|
Avtor in naslov | |
Delavnica, poreklo | Italija |
Mere v mm | 17 x 14 x 1 mm |
Opis snovi | Aluminij |
Ohranjenost, stanje | Zelo dobra |
Tehnika izdelave | Stiskanje pločevine |
Znak | Napis: Spomin s Svete gore Italy |
Slog, stil | Verski nakit |
Literatura | Darko Knez: SVETINJICE IZ ZBIRKE NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE, Lj. 2001, str. 235 Vasja Klavora: KORAKI SKOZI MEGLO, SOŠKA FRONTA – KOBARID – TOLMIN 1915 – 1917 |
Opombe, zgodovina | Svetinjice kot je naša v zbirki Narodnega muzeja ni predstavljene, je pa skoraj enaka v srebru in z napisom v Italijanščini. V našem muzeju jo predstavljamo le kot temelj za zgodbo iz 1. svetovne vojne in razmišljanja o upanju in verovanju naših ljudi. Zdi se nadvse krivično, kaj vse se je našim ljudem skozi zgodovino hudega dogajalo, kljub trdemu delu, skromnosti, pokorščini in predvsem – vernosti. Vsakodnevne molitve, priprošnje, redna obiskovanja maš, romanja, nošenje svetinjic raznih zavetnikov, … , nič jim ni pomagalo. Našli pa smo en primer, ko je svetinjica dejansko pomagala: Med prvo svetovno vojno je v vojni bolnišnici na Ogrskem ležal ranjeni vojak, Slovenec. Zdelo se mu je nenavadno, da je vsak dan skupaj z zdravnikom na vizito prišel tudi majhen deček, star okrog 4 leta. Nekoč se je deček toliko približal, da je vojak na njegovem vratu opazil verižico in prepoznal svetinjico Marije Sveto gorske. Vprašal ga je, čigav je, deček pa mu je odgovoril, da “od mame”, na vprašanje kje je mama, pa dobil odgovor “na Bači”. Tako je bila uganka o otroku za medicinsko osebje rešena, izvedeli so vsaj kakšen jezik govori in od kod je. Do takrat so vedeli le, da so ga vojaki po nekem bombardiranju našli samega na fronti in vzeli s seboj. S pomočjo Rdečega križa so ga še pred koncem vojne vrnili staršem. Otroku je bilo ime Miha Leban, po domače Miklavč, doma iz Kozaršč.
|