EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 5
| Datacija | Okrog 1870 |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v cm
| Dolžina verižice brez karabina : 150 cm Debelina : 0,5 cm Pomičen “zvonček” za reguliranje dolžine : 2 x 1,6 x 1,2 cm Medaljon: 3,2 x 2 x 0,9 cm |
| Opis snovi | Rumeno zlato, verjetno 14 karatno Rdeče zlato Brušeno steklo |
| Ohranjenost | Zelo dobra. Sem in tja so opazne drobne udrtine na votli verižici |
| Tehnika izdelave | Ročne zlatarske tehnike: vlečenje, rotiranje, oblikovanje, graviranje, cizeliranje |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Historizem |
| Literatura | Jeanenne Bell: OLD JEWELRY, 7. izdaja, str. 125, 127 Darinka Sirk: 99 MEŠTIRJEV – 100 MIŽERIJ |
| Opombe, zgodovina | Dolge verižice tega tipa, s karabinom in morda “zvončkom” za reguliranje dolžine, so bile predvsem namenjene ženskim žepnim uram, zataknjenim za skriti žepek v pasu ali na prsih obleke. Uporabljale so se redkeje tudi za nošenje različnih pripomočkov za branje, kot so monokel ali lornjeta. V našem primeru je namesto ure medaljon, vendar zelo verjetno dodan kasneje. V tej kombinaciji ga poznamo od leta 196o, ko se je nakit v celoti, (s poroko Ljubljančanke Nevenke in Viceta iz Črne gore), preselil v Ljubljano. Družinski nakit družine Škanata iz Tivata v Boki Kotorski, so pred tem žene nosile k beli narodni noši. Bili so premožni zemljiški posestniki. V Ljubljani je, razen medaljona, nakit bil le občasno v rabi. Otroške slike v njem izvirajo iz l. 1983 in prikazujejo Nevenkina pranečaka. Vice in Nevenka sta se poročila že v zrelih letih in svojih otrok nista imela. Opis zelo podobne dolge zlate verižice srečamo tudi v seznamu oblačilnih dodatkov ženske briške noše v Brdih ob prelomu stoletij in začetku 20. stoletja: Žene in dekleta so imele svileno ruto s franžami, spredaj pogosto speto z broško ( pontapet ), ter torbico, izvezeno s križci in živobarvnim sukancem. Kmečke ženske so nosile serijsko izdelan cenen nakit, bogatejše pa unikaten nakit zlatarskih mojstrov. Zelo pogost je bil ” kordon “, debela zlata dolga verižica, ki so jo večkrat ovile okrog vratu, ali pa nanjo obesile križ, obesek ( medejca ), ali majhno uro. Kordon je bil običajno poročno darilo mame hčerki. Veliko žensk je nosilo razne broške, imenovane puntelče in uhane (renčine ), ki so bili poleg verižice ( čedence ) najpogostejše krstno darilo, bogatejše pa so imele tudi zlate ure in zapestnice ( larcoleti ). |
