Dediščina iz roda v rod 2

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                      532

DatacijaMed l.  175o  in  185o  ?
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo
Mere v mm89  x  4,8  x  5  cm
Opis snoviNedragocena kovina sive barve, na okrasnih ploščicah  pozlačena

Pozlačena nedragocena kovina rumene barve

Ohranjenost, stanjeZelo dobra
Tehnika izdelaveČlenkasto – verižičasti sklepanec je obrtniški pasarsko – srebrarski izdelek.  Členi so izsekani iz tanke predrte  pločevine in okrašeni z vtisnjenimi cvetnimi okraski. Zaponka je lita, masivna, dvoplastna, deltoidne oblike.
ZnakNima
Slog, stilKovinski pasovi  –  sklepanci. Kmečki nakit.
LiteraturaJanja Žagar: PASOVI IN SKLEPANCI, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja, str. 16 do 26,  156 do 188

Janez Trdina: PODOBE PREDNIKOV, 1. knjiga, str. 44, obdobje 1870 do 1879

Zmaga Kumer: SLOMŠKOVE DROBTINICE, Družina 2oo8, str. 244, 245

Opombe, zgodovinaSklepanci so primer oblačilnega dodatka, ki je bil v različnih časih in v različnih izvedbah udeležen pri vseh družbenih plasteh. Plemkinje so nosile zlate in srebrne  pasove in sklepance, meščanke pa srebrne in delno pozlačene sklepance. Kmečki sklepanci so bili le redko srebrni, prevladovali so železni in medeninasti, včasih posrebreni , ali / in pozlačeni. Kako so potovali iz roda v rod, oz. od umrlih na žive, nam lepo opiše Slomšek v zapisu Svetlinova Nanika je umerla, Oporoka alj testament: “Katri Lazarci, moji tovarišici pa, ki mi je tako lepo stregla, sporočim svoj srebern pas, ki so mi ga moja rajna mati zapustili. V Loki, 5. kimovca 1832  Ana Svetlin, dekla “.

Pri nas so sklepance nosile kmetice na alpskem oblačilnem območju, zlasti na Gorenjskem, Goriškem, Štajerskem in Dolenjskem. Otroci sklepancev niso nosili. V času, ki ga opisuje Trdina, so nosile ” na železnih verižicah nožke, često prav lične, sploh Kočevarke in Dolenke “.

Slikovno gradivo kaže, da so si najkasneje v 18. stol.  kmetice sklepance še nameščale tesneje  v pasu, potem pa spustile na en bok. Opuščati za vsakdanjo rabo so jih začele v zadnjih desetletjih 19. stol., bili pa so še del svečane oprave nevest in družic. Sočasno pa je postal sklepanec običajni del “narodne noše”, ki so jo ob določenih priložnostih nosili kot neko vrsto “paradne uniforme” tako kmetje kot meščani.