Dama ima pahljačo 2

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                            1533

Datacija 2. polovica 19. stol.
Avtor in naslov
Delavnica, porekloVerjetno Avstroogrska
Mere v cm35  x  60  x  0,2   cm  (odprta)

35  x   3,2  x  0,8  cm (zaprta)

Opis snoviLes

Tančica kot dih tanka

Bombažni zaključni trak

Barve in pozlata

Kovinska sponka

Ohranjenost, stanjeZelo slaba. Tančica je zelo strgana, odstopljena od opornih ploščic, odlepljen je zaključni trak, zaključno polje na eni strani v celoti manjka
Tehnika izdelaveStrojna  izdelava, ročn0 sestavljanje,  lepljenje in poslikava
ZnakNima
Slog, stilDamske pahljače
LiteraturaDamjan J. Ovsec: SRCE MOJE, Založba Kmečki glas, str. 91,92
Opombe, zgodovinaPrikazana pahljača je najstarejša v našem muzeju. Ganljivo je videti, koliko je verjetno pomenila prvotni lastnici, saj je na vsakem centimetru viden njen trud, šiv, lepilo, preveza, …  vse v želji, da se pahljača ohrani v funkciji. Že kot nova je bila med največjimi primerki in verjetno tudi med najbolj krhkimi.

Pahljače so bile v tistem času in prej  del elegance in koketerije. Imele so svojo govorico, ki se jo je bilo mogoče naučiti na plesnih vajah in na tečajih bontona. Zaprta pahljača, položena pred ali pod desno oko, je pomenila “kdaj se bova videla?”, napol odprta in položena na ustnice je bila povabilo k poljubu,  odprta pahljača čez levo uho – “ne izdaj najine skrivnosti”. Prsti položeni čez določeno število pregibov: ura sestanka. Hitro zapiranje ali odpiranje pahljače: sestanek ob predlaganem času ni mogoč. Počasno zapiranje: “bom točna”. Zaprta in z desnico položena na srce: “ljubim te, rada te imam”.  Zaprta pahljača, ki jo hitro potegneš skozi prste leve roke: “nezvest si mi.”   In končno še popolnoma 0dprta pahljača, ki se počasi zapira: “obljubljam, da se bom poročila s teboj”.

Vira, ki bi nam pojasnil, kako je potekal moški del tega znakovnega pogovarjanja,  žal še nismo odkrili.