EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1201
Datacija | Ok. l. 1920 |
---|---|
Avtor in naslov | |
Delavnica, poreklo | |
Mere v mm | 33 x 22 x 9 mm |
Opis snovi | Pozlačena nedragocena kovina rumene barve Tisk na papir z likom Marije in deteta Zaščitna prozorna plastika Posrebren karton za podlago |
Ohranjenost, stanje | Dobra, le pozlata je povsem obrabljena |
Tehnika izdelave | Strojno oblikovanje kovine Ročno vstavljanje zaščite, slike in podlage s krapnami |
Znak | Nima |
Slog, stil | Verski nakit |
Literatura | Darko Knez: SVETINJICE iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije, str. 233 Milena Miklavčič: OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE, Marjanca str. 130 |
Opombe, zgodovina | Poleg najpogostejših križcev in svetinjic, so bile tudi zaponke in broške dobrodošel spominek ali darilo iz verskih središč ali romanja. Na naših tleh najdemo veliko izvedb v različnih materialih iz različnih časovnih obdobij. Prodajali so jih v romarskih krajih, na stojnicah ob cerkvenih žegnanjih in ob podobnih priložnostih.
Darilca iz verskih središč in krajev pa niso bila le spominek ali drobna pozornost. Imela so tudi nalogo zaščite in varovanja obdarovanca. Povsem enako nalogo pa je imela tudi domov prinešena žegnana voda. ” Na kmetih še sredi 20. stol. kakšnih zdravil niso imeli, če so slučajno zboleli. Iskreno pa smo verovali, da nam bo blagoslovljena voda pomagala odgnati vsakršno bolezen. Zato so jo imeli pri vsaki hiši. Z njo smo škropili, kadar je treskalo, prav tako se pomazali po čelu, če smo bili bolni. Včasih je pomagalo, zmeraj tudi ne.” |