Broška družinska

Kategoriji: ,

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :      389

Datacija Glede na dolžino igle, izgled  in  podobne žigosane izdelke :                      Med  1890  in  1900
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo Avstroogrska
Mere v mm 40 x 25 x 7
Opis snovi Pozlačena nedragocena kovina srebrne barve, pozlačeni baker,

plastifucirani fotografiji

Ohranjenost, stanje Srednja. Pozlata je obrabljena, fotografiji drobno razpokani in obledeli
Tehnika izdelave Strojno prešanje,  ročno vstavljanje fotografij in sestavljanje  s krapnami
Znak Znak izdelovalca  :  C D
Slog, stil Secesija, sentimentalni nakit
Literatura Rado Radeščak: SLOVENSKE LJUDSKE VRAŽE, Ljubljana, 1988, str. 332
Opombe, zgodovina Broška je kupljena v Ljubljani v starinarnici. Dami na slikah sta baje iz Jesenic.

Ohranjenih je veliko primerkov nakita s fotografijami. Navdušenju nad fotografiranjem so sledili tudi fotografi, ki so kar v salonih hkrati  ponujali tudi namizne okvirje za fotografije in hitro sestavljiva ohišja za nakit z njimi. Tako srečamo pri nas  izdelke od cenenih, oblikovanih s stiskalnico za pločevino in nato morda pozlačenih, do masivnih,  zlatarsko izdelanih v srebru ali zlatu.

Med predmeti, ki lahko imajo čarovno moč, se je v preteklosti na naših tleh znašla tudi  –  broška.  “Broška in medaljon pravzaprav ne spadata med tiste predmete, s pomočjo katerih bi lahko bajali ali čarali. Poznamo pa  vero, izpričano v Podsredi na Kozjanskem. Ženski ni dobro podariti sponke ali broške. Fant, ki bi dekletu podaril takšen dar, bi se z njo gotovo sprl, čeprav se imata pred tem zelo rada.”