Broška družinska

Kategoriji: ,

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :      389

DatacijaGlede na dolžino igle, izgled  in  podobne žigosane izdelke :                      Med  1890  in  1900
Avtor in naslov
Delavnica, porekloAvstroogrska
Mere v mm40 x 25 x 7
Opis snoviPozlačena nedragocena kovina srebrne barve, pozlačeni baker,

plastifucirani fotografiji

Ohranjenost, stanjeSrednja. Pozlata je obrabljena, fotografiji drobno razpokani in obledeli
Tehnika izdelaveStrojno prešanje,  ročno vstavljanje fotografij in sestavljanje  s krapnami
ZnakZnak izdelovalca  :  C D
Slog, stilSecesija, sentimentalni nakit
LiteraturaRado Radeščak: SLOVENSKE LJUDSKE VRAŽE, Ljubljana, 1988, str. 332
Opombe, zgodovinaBroška je kupljena v Ljubljani v starinarnici. Dami na slikah sta baje iz Jesenic.

Ohranjenih je veliko primerkov nakita s fotografijami. Navdušenju nad fotografiranjem so sledili tudi fotografi, ki so kar v salonih hkrati  ponujali tudi namizne okvirje za fotografije in hitro sestavljiva ohišja za nakit z njimi. Tako srečamo pri nas  izdelke od cenenih, oblikovanih s stiskalnico za pločevino in nato morda pozlačenih, do masivnih,  zlatarsko izdelanih v srebru ali zlatu.

Med predmeti, ki lahko imajo čarovno moč, se je v preteklosti na naših tleh znašla tudi  –  broška.  “Broška in medaljon pravzaprav ne spadata med tiste predmete, s pomočjo katerih bi lahko bajali ali čarali. Poznamo pa  vero, izpričano v Podsredi na Kozjanskem. Ženski ni dobro podariti sponke ali broške. Fant, ki bi dekletu podaril takšen dar, bi se z njo gotovo sprl, čeprav se imata pred tem zelo rada.”