EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 389
Datacija | Glede na dolžino igle, izgled in podobne žigosane izdelke : Med 1890 in 1900 |
---|---|
Avtor in naslov | |
Delavnica, poreklo | Avstroogrska |
Mere v mm | 40 x 25 x 7 |
Opis snovi | Pozlačena nedragocena kovina srebrne barve, pozlačeni baker, plastifucirani fotografiji |
Ohranjenost, stanje | Srednja. Pozlata je obrabljena, fotografiji drobno razpokani in obledeli |
Tehnika izdelave | Strojno prešanje, ročno vstavljanje fotografij in sestavljanje s krapnami |
Znak | Znak izdelovalca : C D |
Slog, stil | Secesija, sentimentalni nakit |
Literatura | Rado Radeščak: SLOVENSKE LJUDSKE VRAŽE, Ljubljana, 1988, str. 332 |
Opombe, zgodovina | Broška je kupljena v Ljubljani v starinarnici. Dami na slikah sta baje iz Jesenic. Ohranjenih je veliko primerkov nakita s fotografijami. Navdušenju nad fotografiranjem so sledili tudi fotografi, ki so kar v salonih hkrati ponujali tudi namizne okvirje za fotografije in hitro sestavljiva ohišja za nakit z njimi. Tako srečamo pri nas izdelke od cenenih, oblikovanih s stiskalnico za pločevino in nato morda pozlačenih, do masivnih, zlatarsko izdelanih v srebru ali zlatu. Med predmeti, ki lahko imajo čarovno moč, se je v preteklosti na naših tleh znašla tudi – broška. “Broška in medaljon pravzaprav ne spadata med tiste predmete, s pomočjo katerih bi lahko bajali ali čarali. Poznamo pa vero, izpričano v Podsredi na Kozjanskem. Ženski ni dobro podariti sponke ali broške. Fant, ki bi dekletu podaril takšen dar, bi se z njo gotovo sprl, čeprav se imata pred tem zelo rada.” |