EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1407
| Datacija | Začetek 20. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Avstroogrska |
| Mere v mm | 28 x 24 x 5 |
| Opis snovi | Bakrena pločevina
Tisk na papir Zaščita s steklovino |
| Ohranjenost | Dobra |
| Tehnika izdelave | Strojno stiskanje in razrez pločevine, vstavljanje, površinska zaščita |
| Znak | Marija Brezje |
| Slog, stil | Verski nakit v kombinaciji s planinskim |
| Literatura | Damjan Ovsec: ORIS DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA V LJUBLJANI OD ZAČETKA DVAJSETEGA STOLETJA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE, l. 1979, str. 115, 116 |
| Opombe, zgodovina | Zaponka je prisrčna kombinacija planinskega in verskega nakita. Brezje niso ravno gorski cilj, vsekakor pa so pohodniški cilj. Mnoge zaobljube, priprošnje in zahvale Slovencev v preteklosti so bile naslovljene na Marijo iz Brezij in vezane na peš pot, romanje od doma do tja , tam morda celo po kolenih v cerkvi in okrog oltarja, pa nazaj spet peš domov, ne oziraje se , kako zelo daleč je morda to.
Slovenci so na izlete in v planine vedno zelo radi hodili. Za Ljubljančane iz gornje knjige izvemo: Za izlet so se oblekli v t. i. “turistovsko obleko “: težke močne čevlje, dolge nogavice, ” pumparice ” ali kratke hlače, zelen klobuk ali ” šildkapo ” moški, ženske pa so imele obleke iz dobrega tirolskega ” lodna ” in volnene jopice. Oboji so s seboj imeli obvezne palice s konico in ročajem, pelerine, tudi t.i. ” turistovske marele ” iz modrega blaga, gospodje večje, dame manjše. S seboj so vlekli ogromne količine hrane, ne glede na to, da so na cilju zavili v gostilno na golaž ali obaro. Če smo pozorni opazovalci, bomo marsikaj od navedene popotniško-izletniške opreme našli upodobjeno na planinskem nakitu našega muzeja. |
