EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 634
| Datacija | Kmalu po letu 1907, ko je zlatarski mojster Ivan Kregar izdelal dve zlati kroni za brezijansko Marijo in Jezuščka |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Avstroogrska – Slovenija |
| Mere v mm | 50 x 40 x 13 mm |
| Opis snovi | Nedragocena, delno pozlačena pločevina Papir |
| Ohranjenost, stanje | Slaba. Pločevina deloma rjavi, manjka vsebina, verjetno manjši rožni venec |
| Tehnika izdelave | Prešanje pločevine Zlatenje |
| Znak | Napis SPOMIN IZ BREZIJ |
| Slog, stil | Škatljica za rožni venec – Verski nakit v slogu secesije. |
| Literatura | Darko Knez: SVETINJICE iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije Vlasta Terezija Komac: ZAKLADNICA BOVŠKE PRETEKLOSTI, l. 2003, str. 66 |
| Opombe, zgodovina | Med vsemi romarskimi središči, kamor so romali Slovenci, so od 19. stoletja dalje na prvem mestu Brezje, za njimi pa Višarje in Marija Celje. Posebno obiskana in čaščena je brezijanska Marija po kronanju. Mnogi verniki so čutili za svojo dolžnost obiskati jo in se ji priporočiti vsako leto, mimo tega pa še posebej s prošnjo za konkretno pomoč ali pa zahvalo zanjo. Če so le zmogli, so si tam kupili tudi kakšen odpustek ali darilce za svoje drage. Verjetno bi težko našli na naših tleh hišo ali dom, kjer bi včasih, pa tudi še danes, ne našli kake malenkosti (priponke, moleki, , namizna stojalca, stensko okrasje, podobice, svetinjice, …) iz Brezij. In kam so shranile ženske rožni venec in druge malenkosti za pot v cerkev, ko še ni bilo mošnjičkov in torbic? Našli smo simpatično pripoved za kraje okrog Bovca in čas okrog konca 19. stoletja: ” V krilo je bil vdelan žep, obrnjen na notranjo stran, ki je služil za spravljanje robca, rožnega venca, tobaka. Tudi ploščata steklenička z žganjem je bila tam na varnem pred očmi obrekljive sosede.” |
