EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 179
| Datacija | Druga polovica 19. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Avstroogrska, Rijeka |
| Mere v mm | 27 x 12 x 12 |
| Opis snovi | Pozlačeno srebro |
| Ohranjenost, stanje | Morčka sta v funkcionalnem smislu v redu, emajl na turbanu pa je vidno okrušen |
| Tehnika izdelave | Vlivanje srebra v kalup, emajliranje v dveh barvah, zlatenje, sestavljanje zlatenje |
| Znak | Q N |
| Slog, stil | “Riječki morčič” |
| Literatura | Albert Sič: SLOVENSKE NARODNE NOŠE, 2. izpolnjena izdaja, Lj. 1927 KMEČKI NAKIT, Vodič po razstavi, SEM, Ljubljana 1965, str, 4, 5, 7 Revija VIVA, februar 1995, str. 28: Jaka Prijatelj, lastnik starinarnice Carniola |
| Opombe, zgodovina | Tokratna Morčka sta verjetno največja v proizvodni seriji. Kljub temu ju je nosila ženska, ne moški. V 19, stoletju zelo priljubljen in zaželjen nakit različnih velikosti so nosili na Gorenjskem predvsem premožnejši kmetje, v Ljubljani pa ribiči in krakovski čolnarji.
Figura se je ponovno rodila v renesančnih Benetkah, hitro zaslovela in z njo so začeli krasiti še pohištvo, svečnike in kasneje še broške, obeske, kravatne igle. Velika in pomembna delavnica morčkov v 19. stoletju je bila ne Reki, od naših pa so jih najraje nosili Istrani in Gorenjci. Da so jih radi nosili tudi na Štajerskem, pa sta dokaz naša dva. Sta darilo , poleg drugih, starinarja iz Zreč, ki smo jih dobili v dar “ker kmečkega nakita itak nihče ne zbira”.
Zelo zanimivo pripombo o morčkih v času okrog 1848, pa smo zasledili pri A. Siču: Žene so v uhljih nosile ali zlate “murčke” ali pa zlate uhane z obeski. Nekatere so imele tudi murčke z obeski. Za navadno rabo so si pri murčkih obeske lahko snele . |
