Biserni križ

Kategoriji: ,

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                     1035

DatacijaDruga polovica 18. stoletja
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo
Mere v  mm58  x  32  x  9   mm
Opis snoviLes

Biserna matica

OhranjenostGlede na starost presenetljivo dobra
Tehnika izdelaveRočno oblikovanje lesa

Ročno oblikovanje in vstavljanje bisernih ploščic

ZnakNima
Slog, stilVersko znamenje, verski nakit, nošen na vrvici okrog vratu
LiteraturaDana Stehlikova: ENCIKLOPEDIE ČESKEHO ZLATNICTVI …, Praha 2003, str, 261

Rado Radešček: SLOVENSKE LJUDSKE VRAŽE, Ljubljana, 1988, str. 350

Opombe,

zgodovina

Križ, skupaj  še z  zelo staro svetinjico, smo kupili v okolici Raduhove vasi pri Ivančni Gorici. Bil je del osebne zbirke nekega pokojnega  župnika.

Križ je znak, znamenje, privzeto v starokrščanskem času kot simbol Kristusovega križanja in krščanske vere. V zlatarstvu se pojavljajo od pribl. 4. stoletja razni tipi križev  za različne funkcije, med drugim tudi kot nakitni obeski.

 

Navada nošenja lesenih  križcev kot spomin na Kristusovo križanje in kasnejše neobvladano prodajanje delov in delcev “originalnega križa” kot svetinjo in zaščito, ima zanimivo posledico do današnjih dni. Verujoči in neverujoči pogosto, čeprav včasih tudi s samoironijo, potrkamo ob kaki izjavi na les, da bi se zadeva končala dobro.

 

Precej “bajil” oziroma predmetov s “posebno močjo” je krščanskega izvora. Najmočnejše takšno bajilo je križ, oziroma znamenje svetega križa. Še danes se mnogi verni ljudje prekrižajo, kadar se zabliska, verujoč, da potem ne bo treščilo vanje, ali se prekrižajo pred vsako jedjo, različnimi deli in podobno.