EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1035
| Datacija | Druga polovica 18. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v mm | 58 x 32 x 9 mm |
| Opis snovi | Les Biserna matica |
| Ohranjenost | Glede na starost presenetljivo dobra |
| Tehnika izdelave | Ročno oblikovanje lesa Ročno oblikovanje in vstavljanje bisernih ploščic |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Versko znamenje, verski nakit, nošen na vrvici okrog vratu |
| Literatura | Dana Stehlikova: ENCIKLOPEDIE ČESKEHO ZLATNICTVI …, Praha 2003, str, 261 Rado Radešček: SLOVENSKE LJUDSKE VRAŽE, Ljubljana, 1988, str. 350 RAZORI 1934 – 935, št. 4, str 113, vir: Rosenstein Karel, gimnazijec v Kranju |
| Opombe, zgodovina | Križ, skupaj še z zelo staro svetinjico, smo kupili v okolici Raduhove vasi pri Ivančni Gorici. Bil je del osebne zbirke nekega pokojnega župnika. Križ je znak, znamenje, privzeto v starokrščanskem času kot simbol Kristusovega križanja in krščanske vere. V zlatarstvu se pojavljajo od pribl. 4. stoletja razni tipi križev za različne funkcije, med drugim tudi kot nakitni obeski.
Navada nošenja lesenih križcev kot spomin na Kristusovo križanje in kasnejše neobvladano prodajanje delov in delcev “originalnega križa” kot svetinjo in zaščito, ima zanimivo posledico do današnjih dni. Verujoči in neverujoči pogosto, čeprav včasih tudi s samoironijo, potrkamo ob kaki izjavi na les, da bi se zadeva končala dobro.
Precej “bajil” oziroma predmetov s “posebno močjo” je krščanskega izvora. Najmočnejše takšno bajilo je križ, oziroma znamenje svetega križa. Še danes se mnogi verni ljudje prekrižajo, kadar se zabliska, verujoč, da potem ne bo treščilo vanje, ali se prekrižajo pred vsako jedjo, različnimi deli in podobno.
V moč in zaščito križa so verjeli tudi v dolini reke Drete. Karlov ded “je proti škratom in duhovom imel koščen križec, ki mu ga je podaril neki menih, vračajoč se iz Rima Proti mori, ki ponoči tlači ljudi pa se j zavaroval tako, da je pod posteljo prekrižal čevlje.” |
