EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1173
| Datacija | Pred 1. svet. vojno |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v mm | 19 x 35 x 4 |
| Opis snovi | Posrebrena nedragocena kovina rumene barve Nedragocena kovina srebrn barve |
| Ohranjenost, stanje | Srednja, manjka originalno obešalo |
| Tehnika izdelave | Vlivanje kovine, srebrenje, sestavljanje |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Medaljoni, otroški nakit, secesija |
| Literatura | Marija Klobčar: KAMNIČANI MED IZROČILOM IN SODOBNOSTJO , Življenje kamniških meščanov od leta 1880 do 2. svetovne vojne, str. 179 |
| Opombe, zgodovina | Deklice na našem ozemlju so običajno svojo prvo verižico z obeskom prejele kot birmansko darilo od svoje botre. Za birmo je bilo pravilo, da so botri kupili birmansko obleko in uro fantom, botre pa dekletom obleko in verižico. Poleg obveznih piškotov pa sta bila v darilu pogosto tudi mašna knjižica in rožni venec. Pregled fotografij Kamnika in okolice iz tistega časa pa nam pove, da so bile birmanke večinoma v belih oblekah ter imele bel venček na glavi, ob premožnejši botri pa tudi bel pajčolan in torbico. Za svoj izgled so se zelo potrudile tudi botrce in zlasti mestne imele klobučke, nove obleke s pasom in okrasno zaponko, nakit in torbico. Odkar so pravljice bratov Grimm prvič izšle v nemščini, je minilo že dobrih dvesto let. Dejansko so še veliko starejše, saj so bile zbrane in zapisane na podlagi ustnih virov in izročila iz roda v rod. Med njimi je tudi pravljica Rdeča kapica, s katero so se Slovenci v svojem jeziku lahko seznanili l. 1875, ko je v prevodu Luize Pesjakove izšla v Vrtcu. |
