ABC naše noše – sklepanec

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                           1466

DatacijaOk. l. 1850
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo
Mere v cm

 

 

 

Pas:      102  x   5,8  x   0,9   cm

Zaponka:   5,8  x  6  x  0,9   cm

Členi:      4,4  x  2,2  x  0,7   cm

Opis snoviMedenina, delno pozlačena, delno posrebrena
OhranjenostOdlična
Tehnika izdelavePasarske tehnike  (vlivanje, kovanje, veriženje)

Zlatenje in srebrenje

ZnakNima
Slog, stilTipični  členkasto – verižičasti  sklepanec
LiteraturaJanja Žagar:   PASOVI IN SKLEPANCI,   SEM 1993, str. 16, 17, 18 do 26, 115, 187
Opombe, zgodovinaSklepanci so primer  ženskega dodatka oblačilom, ki je imel predvsem krasilno in statusno vlogo in šele podrejeno tudi vlogo pripomočka za nošenje hišnih ključev  ipd. So kulturni element, ki je bil v različnih časih in različnih izvedbah last vseh družbenih plasti. Plemkinje so nosile zlate in srebrne pasove in sklepance,, meščanke pa srebrne in delno pozlačene. Kmečki sklepanci so bili le redko srebrni, večinoma so bili železni ali medeninasti in včasih posrebreni ali pozlačeni, ali oboje. Na naših tleh so sklepance nosile zlasti kmetice na Gorenjskem, Goriškem, Štajerskem in Dolenjskem.

Ker se v ljudskih nošah evropskih narodov sklepanci niso pojavljali tako pogosto kot na naših tleh, etnologi menijo, da so večino njih  izdelali domači izdelovalci. Zlatarske in predvsem pasarske delavnice, v katerih so nastajali sklepanci, so bile v Mengšu, Marenbergu, Mariboru, Ljubljani in še kje.

Sklepanec, ki ga predstavljamo tu , zelo verjetno izhaja iz okolice Kamnika. Zadnja lastnica-uporabnica ga je očitno uporabljala tudi za nošenje in pripenjanje uporabnih predmetov, saj mu je dodala še zanko iz vrvice.

Sklepanec je bil  del osebne etnološke zbirke ing. Vlasta Kopača, zaslužnega arhitekta, risarja, planinca in občasnega zbiralca slovenskih posebnosti, ki jih je potrebno ohraniti zanamcem. V njegov spomin je sklepanec našemu muzeju podarila  hčerka Mojca Kopač.