EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1466
| Datacija | Ok. l. 1850 |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v cm
| Pas: 102 x 5,8 x 0,9 cm Zaponka: 5,8 x 6 x 0,9 cm Členi: 4,4 x 2,2 x 0,7 cm |
| Opis snovi | Medenina, delno pozlačena, delno posrebrena |
| Ohranjenost | Odlična |
| Tehnika izdelave | Pasarske tehnike (vlivanje, kovanje, veriženje) Zlatenje in srebrenje |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Tipični členkasto – verižičasti sklepanec |
| Literatura | Janja Žagar: PASOVI IN SKLEPANCI, SEM 1993, str. 16, 17, 18 do 26, 115, 187 |
| Opombe, zgodovina | Sklepanci so primer ženskega dodatka oblačilom, ki je imel predvsem krasilno in statusno vlogo in šele podrejeno tudi vlogo pripomočka za nošenje hišnih ključev ipd. So kulturni element, ki je bil v različnih časih in različnih izvedbah last vseh družbenih plasti. Plemkinje so nosile zlate in srebrne pasove in sklepance,, meščanke pa srebrne in delno pozlačene. Kmečki sklepanci so bili le redko srebrni, večinoma so bili železni ali medeninasti in včasih posrebreni ali pozlačeni, ali oboje. Na naših tleh so sklepance nosile zlasti kmetice na Gorenjskem, Goriškem, Štajerskem in Dolenjskem. Ker se v ljudskih nošah evropskih narodov sklepanci niso pojavljali tako pogosto kot na naših tleh, etnologi menijo, da so večino njih izdelali domači izdelovalci. Zlatarske in predvsem pasarske delavnice, v katerih so nastajali sklepanci, so bile v Mengšu, Marenbergu, Mariboru, Ljubljani in še kje. Sklepanec, ki ga predstavljamo tu , zelo verjetno izhaja iz okolice Kamnika. Zadnja lastnica-uporabnica ga je očitno uporabljala tudi za nošenje in pripenjanje uporabnih predmetov, saj mu je dodala še zanko iz vrvice.
Ob vsem navedenem naj podamo še naš čisto zaseben pogled na sklepance: smatramo, da je sklepanec med vsem nakitom najbolj naš, najbolj slovenski. Vemo, da so bili sprva značilnost vladarjev, vitezov, plemstva in bogatega meščanstva, ter torej izdelani v tujini, vendar so ga vsi ti v svojem času opustili. Šele pri nas se je iz pretežno moškega , spremenil v žensko meščansko in kmečko okrasje. Izdelovali so ga naši pasarji, srebrarji in pozlatarji. Razširjenost uporabe in izdelovanja na naših tleh, vztrajanje do danes, ko so ga vse tuje noše že davno opustile, ter vključitev v uradno “narodno nošo” ga delajo po našem mnenju za NAJBOLJ SLOVENSKI NAKIT. Sklepanec je bil del osebne etnološke zbirke ing. Vlasta Kopača, zaslužnega arhitekta, risarja, planinca in občasnega zbiralca slovenskih posebnosti, ki jih je potrebno ohraniti zanamcem. V njegov spomin je sklepanec našemu muzeju podarila hčerka Mojca Kopač. |
