EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 332
| Datacija | Ok. l. 1750 |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v cm
| 103 x 3,4 x 1,2 cm |
| Opis snovi | Nedragocena kovina zlate in srebrne barve |
| Ohranjenost | Dobra. |
| Tehnika izdelave | Pasarske tehnike Pozlata dodana naknadno |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Kovinski pasovi |
| Literatura | L. Rowland – Warne: OBLAČILA. Pomurska založba, zbirka Svet okrog nas, str. 13 Janez Vajkard Valvasor: SLAVA VOJVODINE KRANJSKE, l. 1689 |
| Opombe, zgodovina | Ta kovinski pas – sklepanec, imenovan tudi “sklepanca” ali “kositer” ( Kranjske gora ), izvira iz okolice Kamnika. Po mnenju poznavalca, ki nam je določil starost, gre za dekliški pas na kar kaže njegova dolžina in pa dejstvo, da nima obešala za hišne ključe ipd. Kovinski pas – sklepanec, tako zelo in dolgo priljubljen in nošen na naših tleh, seveda ni naš izum. Pasove iz bakrove zlitine, lahko pozlačene, so nosile že žene Vikingov in na njem na verižici ključe. Za naše področje pa ga omenja najprej Valvazor leta 1689, ko opisuje nošo Gorenjk: ” Imele so krilo iz blaga ali črnega platna, platnen predpasnik, debel 4 prste širok moder tkan pas in železen ali meden sklepanec. ” Obleko Slovenk na Kranjskem v času pred in v letu 1791, nam opiše tudi Anton Tomaž Linhart: ” Dekleta so se razločevala od žena po vencu na glavi, imenovanem “šapelj”. To je kake 3 prste širok črn baržunast trak, ki je zadaj pošit z loščem (bleščicami). Lošč so nosile tudi na prsih. Prepasane so bile z medenim ali srebrnim pasom. “ |
